- polglasno
- вполголоса
Словенско-русский словарь. 2 - издание. - Любляна. Государственное издательство Словении . Янко Котник. 1972.
Словенско-русский словарь. 2 - издание. - Любляна. Государственное издательство Словении . Янко Котник. 1972.
pólglásen — sna o [u̯g] prid. (ọ̑ á) ki ni popolnoma glasen: igralca sta iz glasnega govorjenja prešla v polglasno in nato v šepetanje / polglasno šepetanje pólglásno prisl.: polglasno kaj reči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cvíliti — im nedov., cvilíla tudi cvílila (í) 1. oglašati se z zelo visokim glasom: pes, prašič cvili / ženske so preplašeno vreščale in cvilile // dajati cviljenju podobne glasove: zmrzli sneg cvili pod nogami; vlažna drva cvilijo v peči / kolo cvili;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hihitáti se — ám se tudi íčem se tudi hihítati se am se nedov. (á ȃ, í; ȋ) (pritajeno) z visokim glasom se smejati: dekleta so se polglasno hihitala; hihitati se od zadovoljstva; star. otroci na zapečku so hihitali hihitajóč se a e: hihitajoči se otroci;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klícati — klíčem nedov., klícala in klicála (í ȋ) 1. glasno izgovarjati, govoriti, navadno kako ime: klical ga je, pa se ni hotel obrniti; vztrajno kliče mater; že dolgo te kličem; v strahu jo je začel klicati / polglasno, z močnim glasom klicati / iti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kramoljáti — ám nedov. (á ȃ) zastar. kramljati: v kotu sta polglasno kramoljala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poklícati — klíčem dov., poklícala in poklicála (í ȋ) 1. glasno izgovoriti, navadno kako ime: poklicala ga je, pa ni slišal; otrok je v strahu poklical mater; večkrat poklicati / polglasno, z močnim glasom poklicati; poklicati po imenu / poklicali so ga… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
požvižgávati — am nedov. (ȃ) večkrat žvižgati: fant je polglasno požvižgaval / požvižgavati popevko / požvižgavati za dekleti // ekspr. dajati žvižganju podobne glasove: sičniki so mu požvižgavali med zobmi / krogle so požvižgavale nad njihovimi glavami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pripévati — am nedov. (ẹ) zraven, spremljajoč koga peti: prisluhnili so pesmi in začeli pripevati; polglasno pripevati / ekspr. njegovi harmoniki je pripevala sosedova; pren., ekspr. čutila je, kakor da ji pripeva vse vesolje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prišepetávati — am nedov. (ȃ) šepetaje govoriti, pripovedovati komu kaj, zlasti česar ta ne ve: nekaj mu prišepetava / ves čas ji je prišepetaval, naj se oglasi k debati / prišepetavati igralcu skrit pred občinstvom polglasno mu pripovedovati dele besedila;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pš — 1 [pš] medm., klic perutnini beži, pojdi: pš je zamahnil, da so se kokoši razbežale / pššš, je podil golobe 2 [pš] medm. posnema šepetanje, polglasno govorjenje: pš, pš, pš, si šepetajo na uho … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šepetálec — lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) gled. kdor skrit pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila: delovno mesto šepetalca … Slovar slovenskega knjižnega jezika